Na srečo je bil lep in sončen dan, ko smo se z dvorišča naše šole odpravili proti našim ciljem. Ja, več ciljev smo si izbrali, saj imamo učence, ki so si zelo različni po sposobnostih. Po skupnih navodilih za varno in prijetno hojo, opremljeni s pripomočki za boljšo vidnost v prometu, smo se podali na osvajanje ciljev. Učenci posebnega programa (PP), ki imajo manjše sposobnosti (bili so trije), so se v spremstvu veselo odpravili proti Vrbenskemu jezeru, oddaljenemu cca 3 km, kjer so se v objemu sonca in lesketajoči vodni gladini prepustili svežemu zraku.
Druga skupina mlajših učencev, od 1. do 4. razreda in prve skupine PP (17 učencev), je strumno zakorakala proti 5,5 km oddaljenemu gričku s cerkvico, sv. Jedrt. Razgibana pot, malo po cesti, malo po gozdu in travnikih, je bila pravi izziv za male nadobudneže. Spoznavali so drevesa v gozdu in jesenske darove narave. Vsi, brez izjeme, so pot zmogli brez problemov, tako da spremljevalci nismo imeli skrbi.
Tretja skupina učencev, 7. razred in starejši iz PP (13 učencev), je korajžno krenila v osvajanje blizu 700 m visoke Bukovice, hriba nad Grižami, ki je obljubljala kar čez 7 km dolgo pot v eno smer. Tu je pot potekala po cesti in po lepi, a zahtevni poti po gozdu, kjer so problem v reševanje ponujale korenine mogočnih bukev in opravičevale ime tega hriba. Užitek je ponujal čudovit razgled na Savinjsko dolino pobarvano v prelepe jesenske barve.
Vse skupine smo srečno in varno prispele na izhodišče ob glasni spremljavi otroške razposajenosti, ki je dala slutiti, da še imajo dovolj energije in prepričevale vseh 13 spremljevalk/cev, da nismo pretiravali…