Od 17. do 19. maja 2019, je na Mišinem dolu na Kovku pri Hrastniku potekal konjeniški tabor za učence naše šole. Udeležilo se ga je 7 učencev (dve deklici in pet dečkov) od 2. do 5. razreda in dve spremljevalki – učiteljici Maša Hrastnik in Barbara Bizjak Žerjav.

Ob 15. uri smo se s šolskim kombijem odpeljali izpred šole v smeri Hrastnik in se povzpeli na hrib Gore, kjer nas je že čakala oskrbnica ranča Mišin dol. Prijazna gospa nas je lepo pozdravila in nas na hitro seznanila z dejavnostmi tistega dne. Predstavila nam je tudi nadvse zabavno in hudomušno skrbnico planinske koče na Gorah, kjer smo naslednja dva dneva spali, dobro jedli in se zabavali. Razpakirali smo svojo prtljago in se odpeljala na ranč Mišin dol. Tam smo najprej skidali hlev, očedili konje in jih osedlali. Nato smo izmenjaje jahali v maneži. Prvi strahovi so bili premagani in začeli smo resnično uživati. Po večerji smo se odpravili na krajši nočni pohod z lučkami, ki se je spremenil v daljšega, saj smo v gozdu nekoliko zašli s poti. Utrujeni smo, malo pred polnočjo, legli k počitku in takoj zaspali.

Naslednji dan po zajtrku smo se peš odpravili do ranča Mišin dol in pazili na markacije, da ne bi zašli. Ta dopoldan je bil namenjen jahanju med ovirami v maneži. Najprej smo skupaj postavili poligon, nato pa se izmenjevali na dveh konjih. Med čakanjem na prostega konja smo se igrali na mivki sredi maneže. Sledilo je kosilo in krajši počitek, nato pa nas je obiskal gospod Aleš, ki je s seboj prinesel pet različnih tropskih živali. Vsako nam je natančno predstavil, odgovarjal je na naša vprašanja in nam pustil, da smo lahko vsako posebej prijeli, oz. se je dotaknili, če smo seveda to hoteli. Po njegovem odhodu smo se ponovno vrnila na ranč in očistili hlev ter konje. Naučili smo se, kako se poimenujejo posamezni deli konja in to na list tudi zapisali. Po večerji nas je čakalo presenečenje. Disko s čisto pravimi utripajočimi barvnimi lučmi in brezalkoholnim koktajlom. Plesali smo do zadnjega atoma moči in nato dobesedno popadali v postelje.

Napočil je dan slovesa, a s tem se nismo obremenjevali že nadvse zgodaj zjutraj. Raje smo pozajtrkovali in se še zadnjič odpravili do ranča. Tokrat nas je čakalo terensko jahanje po gozdu in sprehajanje domačih psov, ki se niso ravno izkazali kot ubogljivi hišni ljubljenčki. Vrnili smo se v kočo, spakirali svojo prtljago v kombi in odšli kosit. Po kosilu smo se posladkali še s sladoledom in se s težkim srcem poslovili od vseh prijateljev, ki smo jih spoznali v minulih dveh dnevih. Odpeljali smo se proti domu, kjer so nas pričakovali naši starši in z največjim veseljem smo jim začeli pripovedovati o pripetljajih minulega konca tedna.

Ogled fotogalerije (klik).

(Skupno 78 obiskov, današnjih obiskov 1)
Dostopnost