Delo logopeda obsega:

  1. Logopedsko detekcijo in zgodnje odkrivanje otrok z govorno – jezikovnimi motnjami.
  2. Logopedsko diagnostiko in natančno določanje težav, ki jih ima otrok na področju govora in jezika.
  3. Izbiranje metod dela in oblik pomoči za odpravljanje govorno – jezikovnih težav, ki so prilagojene vsakemu posamezniku.
  4. Individualno ali skupinsko delo z otroki (logopedske obravnave).
  5. Spremljanje in evalvacija otrokovega napredka, prilagajanje metod in oblik dela.
  6. Sodelovanje pri pripravi individualiziranega programa.
  7. Sodelovanje s starši, učitelji, vzgojitelji, specialnimi pedagogi, svetovalnimi delavci.
  8. Svetovalno delo s starši in strokovnimi delavci.

Na prvem pregledu logoped opravi diagnostiko. To ponavadi poteka tako, da skupaj z otrokom pregleda nekaj slik, ki jih otrok poimenuje, otrok pa mora ponoviti tudi kakšno besedo, poved, samostojno povedati kakšno dogodivščino, prisluhniti kratki zgodbi in jo obnoviti, izvesti preprosta navodila … Logoped se o otrokovih težavah pogovori tudi s starši (kaj opažajo, kje ima otrok težave, kako funkcionira, kako otroka razume okolica …) Po opravljenem pregledu logoped pregleda podatke in se odloči, kakšno pomoč otrok potrebuje, lahko pa tudi ugotovi, da terapija ni potrebna. Logoped z rezultati pregleda seznani starše in nato načrtuje nadaljnje terapevtske postopke. Za doseganje napredka in ciljev pri delu je sodelovanje s starši nepogrešljivo. Starši so vedno seznanjeni s potekom logopedske obravnave in dobijo navodila za delo doma. S skupnimi močmi otroku tako omogočimo učinkovitejši razvoj govorno – jezikovne komunikacije in celotne osebnosti ter posledično tudi uspešnejše vključevanje v socialno okolje.

Spletna stran

Literatura

  • Marjanovič Umek, L. (1990). Mišljenje in govor predšolskega otroka. Ljubljana: DZS.
  • Levc, S. (2014). Liba, laca, lak. Kako pomagamo otroku do boljšega govora. Ljubljana: Samozaložba.
  • Grilc, N. (2014). Govorno-jezikovne motnje. Priročnik z vajami. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
  • Lesjak Skrt, B. (2008). Glasovi v gibanju in igri. Igrice za razvijanje glasov, ozvenjanje in slušno razlikovanje. Ljubljana: Bravo, društvo za pomoč otrokom in mladostnikom s specifičnimi učnimi težavami.
  • Lesjak Skrt, B. (2012). Pinkate ponkate. Govorni razvoj skozi igro, sliko in gib. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
  • Pečjak, S. (2009). Z igro razvijamo komunikacijske sposobnosti učencev. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
  • Podbrežnik, V. (2012). Jecljam! Si mi kos? – Sem si kos? Ljubljana: Društvo Vilko Mazi.
  • Vizjak Kure, T. (2011). Spodbujanje razvoja senzorike, motorike, kognicije, govora in jezika. Priročnik z vajami in lestvice za spremljanje razvoja. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
  • Skamlič, N. (2014). Od joka do prvih besed. Priročnik za spodbujanje komunikacije, govora in jezika v prvem letu življenja. Ljubljana: Didakta.
  • Kovač, P. (2001). Zgodbe od a do ž. Ljubljana: Mladinska knjiga.
(Skupno 398 obiskov, današnjih obiskov 1)
Dostopnost